Potem ko je predsednik Donald Trump napovedal trimesečno podaljšanje trgovinskega premirja glede domnevnega roka za uvedbo tarif 12. avgusta, si je svetovni trgovinski trg oddahnil, ko so se napetosti umirile. Vendar pa prihodnji obeti svetovnega gospodarstva ostajajo nejasni, saj se gospodarska trenja med velikimi silami po svetu nadaljujejo. V intervjuju za Fox News 20. avgusta je ameriški finančni minister Scott Bessent dejal, da je Trumpova administracija "zelo zadovoljna" s trenutnimi razmerami.
Informacije o tarifah med ZDA in Kitajsko iz intervjuja
V intervjuju je Benssent naštel nekaj tarif, ki so jih uvedle ZDA, vključno s tistimi iz prvega mandata predsednika Trumpa, nedavnim davkom na fentanil in osnovnim davkom, pa tudi protiukrepom Kitajske, ter trdil, da »status quo deluje precej dobro«. Nato je omenil, da je Kitajska postala največji vir carinskih prihodkov za ZDA.
Mnogi ugibajo, da je ta gesta Trumpove administracije zgolj poskus zagotovitve stabilnosti pred novim novembrskim rokom za trgovinsko premirje, namesto mirovne ponudbe za bolj pravične trgovinske sporazume. Takoj po tem delu intervjuja je Bessent poudaril pomen vrnitve proizvodnje v ZDA za okrepitev gospodarske varnosti in neodvisnosti od nasprotnikov. Izjavil je tudi, da je cilj trenutne strategije zmanjšati odvisnost od tujih držav za kritične dobave, zlasti v tehnologiji in farmacevtskih izdelkih, in opozoril, da neuspeh pri reševanju vprašanj sekundarna industrija in neodvisnost od redkih zemeljskih materialov do leta 2029 bi lahko ogrozilo gospodarsko stabilnost in konkurenčnost ZDA.
Prihodnost trgovinskih sporazumov in svetovnega gospodarstva
Prihodnost trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko ostaja negotova, saj jo zaznamujejo začasna premirja, visoke tarife in nenehne gospodarske napetosti. Kljub podaljšanju tarifnega premirja pa med gospodarskima silama še vedno obstajajo globlje strukturne težave.
Čeprav je to premirje znižalo ameriške tarife za kitajsko blago z najvišjih 145% na 30% in kitajske tarife z 125% na 10%, se obe državi še naprej obtožujeta kršenja trgovinskih sporazumov, ohranjanja visokih trgovinskih ovir, uporabe necarinskih protiukrepov in uvajanja novih vzajemnih tarif.
Ključno je, da je ta trgovinski konflikt prispeval k znatnim svetovnim gospodarskim posledicam, vključno z motnjami v dobavnih verigah, zmanjšanjem obsega dvostranske trgovine in večjo negotovostjo za podjetja po vsem svetu. Kitajski izvoz v ZDA se je na primer v nekaj mesecih po zvišanju tarif v začetku leta 2025 strmoglavil za 34,51 TP3T, kar poudarja škodljiv gospodarski vpliv tega nenehnega rivalstva.
Prizadevanja za rešitev, kot so nedavna pogajanja med trgovinskimi predstavniki in pogajalci v Londonu in Stockholmu, so pokazala nekaj obetavnih rezultatov, saj sta obe strani po poročanjih dosegli okvirni sporazum. Kljub temu uradni dogovor še ni sklenjen, zaradi česar se podjetja in vlade soočajo z zelo nepredvidljivim okoljem. Iztek sedanjega premirja novembra 2025 bo verjetno ključen trenutek, ki bi lahko dodatno zaostril napetosti, če ne bi prišlo do sklenitve novih sporazumov.
Ključna nerešena vprašanja, kot so trgovinska neravnovesja, pravice intelektualne lastnine, tehnološka konkurenca, strahovi glede nacionalne varnosti, da ne omenjamo nedavnih pomislekov glede povečanih kitajskih nakupov ruske nafte, zaradi katerih je Kitajska še bolj vpletena v trenutni geopolitični konflikt med Rusijo in Ukrajino, kažejo, da se rivalstvo med Kitajsko in ZDA ne bo kmalu umirilo. Posledično se zdi, da je prihodnja pot trgovinske vojne povezana s širšimi političnimi in strateškimi prednostnimi nalogami, ki presegajo zgolj gospodarske pomisleke.